Predmetnik programa gimnazija

Opombe:
#    -   Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.
*    -   Dodatne ure so iz fonda nerazporejenih ur.
< > -   Psihologija in sociologija se lahko izvajata v 2. ali v 3. letniku, filozofija pa v 3. ali  4. letniku.

GIMNAZIJSKI PREDMETNIK ima štiri dele: obvezne štiriletne predmete, obvezne predmete, izbirne predmete in obvezne izbirne vsebine.

1. Obvezni štiriletni predmeti so: slovenščina, matematika, prvi in drugi tuji jezik, zgodovina in športna vzgoja. Izvajati se morajo najmanj v obsegu standarda, ki je naveden v predmetniku. Prvi tuji jezik, ki se nadaljuje iz osnovne šole, je angleščina ali nemščina. Drugi tuji jezik pri nas je nemščina, angleščina ali francoščina.

2. Obvezni predmeti, ki niso v vseh štirih letih, so: glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija in informatika.

3. Kot izbirne predmete predvideva naš izvedbeni predmetnik dodatne ure k tistim obveznim predmetom, ki so jih dijaki izbrali za maturo.

4. Obvezne izbirne vsebine so sestavni del predmetnika, od predmetov pa se razlikujejo po načinu izvajanja. Izbirne vsebine naj dijakom nudijo možnost pridobivanja takega znanja in spretnosti, ki zadovoljuje njihove individualne želje. Obvezne izbirne vsebine v gimnazijah obsegajo skupaj 300 ur, in sicer v 1.,2. in 3. letniku po 90 ur, v 4. letniku pa 30 ur.

Delijo se na obvezne vsebine in vsebine, ki so dijakova prosta izbira.

Obvezne izbirne vsebine (146 ur) obsegajo naslednja področja: državljansko kulturo, knjižnična in informacijska znanja, kulturno-umetniške vsebine, športne dneve, zdravstveno vzgojo, vzgojo za družino, mir in nenasilje.

Vsebine za dijakovo prosto izbiro obsegajo 154 ur. Iz tega sklopa mora šola ponuditi naslednje vsebine: medpredmetne vsebine z ekskurzijo, s taborom, logiko, metodologijo raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice, prostovoljno socialno delo, prvo pomoč, športne tabore in šolo v naravi, učenje za učenje, verstvo in etiko.

Šola vsebine izvaja, če se zanje prijavi dovolj dijakov v skladu z normativi za oblikovanje skupin.

Ker so obvezne izbirne vsebine dejavnosti, ki jih šola opravlja z veliko mero avtonomije, šola po lastni presoji in odgovornosti lahko dijaku prizna opravljene vsebine iz sklopa dijakove proste izbire za določeno šolsko leto, tudi če jih ni opravil v organizaciji šole. To so lahko naslednje vsebine: glasbena šola, organizirani športni in plesni treningi, aktivnosti v pevskem zboru ali kakem drugem kulturno-umetniškem društvu, tečaji tujih jezikov in računalništva ter drugih spretnosti in znanj, aktivna udeležba v šolskem krožku, gledališki, filmski in glasbeni abonmaji, raziskovalna naloga, tečaj cestnoprometnih predpisov, pedagoško delo v planinski, taborniški ali skavtski organizaciji, tekmovanje v znanju, organizirano prostovoljno socialno delo, sodelovanje v drugih društvih (gasilskem, ekološkem, interesnem ipd.) in druge vsebine po presoji šole.

Nerazporejene ure, skladno z načelom avtonomnosti, razvrsti šola. Te ure so prvenstveno namenjene sistematični pripravi na maturo.

Maturitetna izhodišča zahtevajo, da se predmet poučuje v četrtem letniku in da obsega število ur, predvidenih v katalogih.

Sociologijo, predmet v obsegu 70 ur, torej dve uri tedensko, posluša dijak v 3. letniku; če jo izbere za maturitetni predmet, dobi iz fonda nerazporejenih ur še dodatnih 6 ur na teden, to je 210 ur v 4. letniku - tako je zadoščeno maturitetnemu standardu 280 ur. Nekdo bo na primer izbral naravoslovni predmet (fizika, kemija, biologija); tudi tega predmeta ni v 4. letniku, zato dobi ta dijak iz fonda nerazporejenih ur v četrtem letniku 4 ure iz tega izbirnega predmeta.

Iz teh primerov so vidne različne možne kombinacije izbirnih maturitetnih predmetov.

Za vašo generacijo in vašo maturo junija 2009 je III. gimnazija razpisala naslednje izbirne maturitetne predmete: angleščino, nemščino, francoščino, zgodovino, geografijo, biologijo, kemijo, fiziko, psihologijo, sociologijo, filozofijo in informatiko.

Šola bo izvajala priprave na maturo iz teh predmetov, upoštevajoč normative za oblikovanje skupin.
V četrtem letniku je šola iz fonda nerazporejenih ur vsem dijakom dodala po eno uro pri predmetih iz obveznega dela mature, to so: slovenski jezik, matematika in prvi tuji jezik.

 PREDMETNIK izobraževalnega programa PREDŠOLSKA VZGOJA 

Pregled predmetnika (1. in 2. letnik)

Predmetnik za 3. in 4. letnik - program predšolska vzgoja

Pojasnilo:
* Pouk instrumenta v vseh štirih letnikih poteka individualno, 15 min. na dijaka/teden. Hospitacije in praktično pedagoško delo izvajajo v vrtcu. Predmet psihologija vključuje v 4. letniku otroško in razvojno psihologijo. Predmet pedagogika vključuje v 4. letniku predšolsko pedagogiko. Tečaji s področja športa (smučanje, plavanje, drsanje ali kotalkanje) vključujejo metodiko v obsegu 35 ur v 1., 2. in 3. letniku
**dijakinje plačajo stroške same. Vsebine umetnosti so vključene v predmete glasbena vzgoja z metodiko, likovna vzgoja z metodiko in plesna vzgoja z metodiko.

Na III. gimnaziji Maribor nadaljujemo tudi tradicijo bivše srednje vzgojiteljske šole; danes sodi v program srednjega strokovnega izobraževanja. Izobraževalni program je PREDŠOLSKA VZGOJA, naziv strokovne izobrazbe je vzgojiteljica/vzgojitelj predšolskih otrok; program je sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na svoji 17. seji, ki je bila 9. julija 1998.

Splošni cilj programa je, oblikovati široko izobražene, kulturno razgledane in za vzgojiteljski poklic sposobne in motivirane dijakinje / dijake.

Naloge, ki jih s programom uresničujemo, so: na mednarodno primerljivi ravni posredovati znanje, spretnosti in veščine, potrebne za opravljanje poklica, razvijati sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, razvijati samostojno kritično mišljenje in odgovorno ravnanje, vzgajati za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi, razvijati zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana, razvijati nadarjenost, ustvarjalnost in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje, razvijati zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in védenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi, omogočiti pripravo na poklic in nadaljevanje študija na visoki strokovni šoli za vzgojitelje predšolskih otrok.

Pogoji za vključitev v program

V izobraževanje se lahko vpiše, kdor uspešno zaključi:

• osnovno šolo
• program nižjega poklicnega izobraževanja ali njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

Pogoji za napredovanje: v višji letnik napreduje, kdor je ob koncu šolskega leta dosegel pozitiven splošni učni uspeh in je opravil vse druge obveznosti iz programa. Pogoj za dokončanje izobraževanja je opravljena poklicna matura (Uradni list, št. 96/2000). Poklicna matura obsega obvezni in izbirni del.

Poklicna matura obsega štiri izpitne enote:

• prva izpitna enota: ustni in pisni izpit iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine za pripadnike narodnih skupnosti);
• druga izpitna enota: ustni in pisni izpit iz pedagogike ali psihologije;
• tretja izpitna enota: ustni in pisni izpit iz tujega jezika ali matematike po izbiri dijaka;
• četrta izpitna enota: storitev z zagovorom (3 nastopi v vrtcu).

Splošnoizobraževalni predmeti poklicne mature iz prve in tretje izpitne enote so:

• slovenščina (italijanščina oziroma madžarščina za pripadnike narodnih skupnosti);
• matematika,
• tuji jezik.

Izobraževanje traja štiri leta.